Kot glavna znamenitost Mosta na Soči je jezero. Čeprav je umetno, še vedno ohranja smaragdno barvo skrivnostne Soče in dopolnjuje barvitost kraja.
Akumulacijsko jezero je nastalo l. 1938 za potrebe hidroelektrarne Doblar. Jezero je dolgo 7 km, največja globina znaša 32 m. Na najširšem delu, pri Mostu na Soči, doseže širino 600 m. Jezero postaja vse zanimivejše točka za obiskovalce in turiste, ki uživajo na urejenih, razglednih, nezahtevnih sprehajalnih poteh z novo urejenimi vodno energijskimi točkami po Mostu na Soči in okolici.
Prav tako pa jezero predstavlja pravi raj za ribiče, ki prihajajo na ribolov s celega sveta. Najbolj zaželena in najznačilnejša med ribami je avtohtona soška postrv (salmo trutta marmoratus). V jezeru, ki je zelo bogato z ribami najdemo še lipane, potočne postrvi, križance med soško in potočno postrvjo, šarenke, štrkavec, mrene in linje. Poleg divjih rac in čapelj pa občasno jezero obiščejo tudi labodi.
Kako je nastalo soško jezero
Kjer se danes razprostira jezero, je bila struga reke Soče, globoko v skalni grapi, tako da je stal ob njej celo mlin. Z načrti za zajezitev reke Soče so začeli leta. 1934-1935, delo pa so dokončali leta 1940. Krajani, ki so bili prizadeti zaradi odvzema zemljišča, so dobili malenkostno odškodnino. Ker pa so pri gradnji centrale mnogi dobili delo se niso preveč razburjali. Ljudje so zaslužili tudi z oddajanjem sob za prenočišče Italijanom.
Avtor: Paolo Petrignani